Poslanska skupina bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je v svojem najnovejšem stališču, pripravljenem za januarsko zasedanje v samostanu Seeon, zahtevala korenito zaostritev nemške migracijske politike. Stranka trdi, da več kot leto dni po padcu Asadovega režima v Siriji za večino sirskih migrantov v Nemčiji ne obstajajo več razlogi za zaščito. V dokumentu pozivajo k sistematičnemu odvzemu statusa začasne zaščite in izvedbi obsežne ofenzive vračanja beguncev v njihovo domovino. Kritiki znotraj desnega političnega spektra stranki očitajo nedoslednost, saj naj bi bili predlogi le deklarativne narave, medtem ko v praksi koalicijske omejitve in pravne ovire onemogočajo takojšnjo izvedbo teh ukrepov. CSU se kljub temu zavzema za to, da bi se deportacije začele izvajati nemudoma, pri čemer poudarjajo spremenjene varnostne razmere v regiji Bližnjega vzhoda. Predlog vključuje tudi revizijo statusov za druge skupine beguncev, kar nakazuje na širši premik stranke k strožjemu nadzoru migracij pred prihajajočimi političnimi preizkušnjami v Nemčiji.

V ponedeljkovem spopadu med turško policijo in pripadniki Islamske države v severozahodni Turčiji je bilo ranjenih sedem policistov. Po spopadu, v katerem so bili ubiti trije policisti in šest militantov, je turška policija v torek v operaciji proti Islamski državi pridržala 110 osumljencev.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je prvi uradni obisk sirskega voditelja v Rusiji po padcu nekdanjega režima. Al-Šaraa je ponovno potrdil zavezanost Sirije vsem prejšnjim sporazumom z Rusijo in obljubil krepitev političnega in vojaškega sodelovanja.

Svetovna javnost pozorno spremlja prve parlamentarne volitve v Siriji po padcu Asadovega režima decembra lani, ki predstavljajo ključno prelomnico v politični zgodovini države in previden korak v politični tranziciji.

Sirski preiskovalni odbor je v torek sporočil, da je identificiral 298 osumljencev, vpletenih v resne kršitve med nasiljem v obalni regiji, kjer je bilo ubitih več kot 1400 ljudi. To število je višje od prejšnjih 265 identificiranih osumljencev.

Novi spopadi v provinci Suejda so razkrili slabosti sirske vojske, ki se je kljub vojaški intervenciji soočila z neučinkovitostjo proti druzom. Izrael se je vmešal v konflikt, da bi zaščitil druze, kar je dodatno poslabšalo sicer že napete odnose med Jeruzalemom in Damaskom, kljub predhodnim znakom otoplitve. Raziskovalci opozarjajo, da je intervencija Izraela pomenila priznanje šibkosti sirske vlade v regiji.

Izrael se je soočil z morebitnimi novimi težavami na sirski fronti, medtem ko se nadaljuje vojna v Gazi in posledice zračnega napada Irana. Palestinske oblasti so bile obtožene izkoriščanja športa za demonizacijo Izraela in spodbujanje bojkota. Druzov, ki jih Izrael šteje za svoje muslimanske zaveznike, so bili v fokusu nedavnih izraelskih napadov v Siriji, kar je sprožilo vprašanja o njihovi vlogi v konfliktu. Izrael je po napadih na Sirijo zagrozil z eskalacijo, pojavili so se tudi namigi o izraelskem projektu za širitev tako imenovane "varovalne cone" v južni Siriji z namenom zavzetja ozemlja.

Izrael je napadel katoliško cerkev v Gazi, pri čemer sta bili ubiti dve osebi in več ranjenih. Izraelsko zunanje ministrstvo se je uradno opravičilo za napad, vojska pa je sprožila preiskavo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Izrael obtožil, da izkorišča druzijsko manjšino v Siriji kot pretvezo za širitev v državo in poudaril, da je glavna težava v regiji izraelska agresija. Kljub prizadevanjem ZDA za normalizacijo odnosov med Izraelom in sirsko vlado, je Izrael sprožil tudi močne zračne napade na sirsko obrambno ministrstvo in območje blizu predsedniške palače v Damasku.